Coaching z opaznimi in trajnimi učinki, za več uspehov in večjo kvaliteto življenja

27.05.2015

O sreči, pameti in visokih dobičkih na loteriji

Avtor:  Blaž Suhač

Hipoteza: dejansko so med nami ljudje, ki imajo občutno več sreče kot pameti.

Stojim na pošti in čakam, da pridem na vrsto. Nekaj ljudi je še pred mano, na okencu pa gospa, ki bi očitno rada izpolnila listek za loto. Problem je, ker ga ni znala, ampak je ni bilo tega nič sram. Lepo odkrito in na glas je vprašala poštarico (upam, da je to primeren izraz), kako se izpolni listek. No, izkaže se, da starejši gospe ni tako zelo lahko razložiti, kako izpolniti listek za loto. Je pač več kombinacij, pa lotko, pa koliko žrebanj hoče igrati. In seveda, ali bo številke izbrala sama, ali pa bo to naredil računalnik. Ko smo že pri računalniku, gospa je hotela tudi vedeti, kje se ta računalnik nahaja in izrazila skrb, da bo prav izbral. Prijazna poštarica ji je pokazala (svoj) računalnik in predlagala, naj listek raje izpolni sama, da bo bolj ziher. Ravno v tistem je gospa opazila še en listek za loto in sicer sistemskega. Tudi v tem se je želela podučiti, a ji je poštarica samo na hitro razložila in predlagala, naj vseeno rajši izpolni navadnega. Gospo je zanimalo, ali sistemski listek stane kaj drugače od navadnega in dobila odgovor, da je pri sistemskih listkih cena ful različna, je pa skoraj sigurno vedno dražji od navadnega. Ko se je gospa vendarle sprijaznila z navadnim listkom, pa je v tistem zagledala še listek za evro loto in jo je zanimalo še, kako je s tistim. Tam je baje treba izpolnit 5 številk zgoraj in 2 spodaj (vsaj tako je rekla poštarica, ki sem ji bil do takrat pripravljen verjeti že čisto vse) in da so cene drugačne od našega lota, ker onega igra cela Evropa (karkoli že to je). No, gospa se je končno odločila, da se bo držala začetnega načrta in se odpravila k izpolnjevanju navadnega listka. Tudi svoje mesto na okencu je prepustila naslednjemu čakajočemu, čeprav imam na sumu, da predvsem zato, ker ji je nekje vmes poštarica rekla da vplačila za loto sprejemajo na enem drugem okencu.

Ko sem bil na vrsti jaz, je končala z izpolnjevanjem. Vmes je sicer šla še dva ali trikrat nekaj vprašat in nič hudega slutečemu prišleku nekaj zagodrnjala, da izpolnit listek za loto pa sploh ni tok enostavno. No, meni nič se je odpravila k pravemu okencu, ki je bil čisto slučajno natanko tisto okence, na katerem sem stal jaz. Ni je kaj dosti motilo, da se je za njo nabrala že vrsta, saj je razmišljala tako, kot večina ljudi razmišlja: saj sem že prej čakala, zakaj bi še enkrat. (Ko smo že pri tem, edini ljudje, ki tisti trenutek zagotovo niso tako razmišljali, so bili čakajoči v vrsti, ki jih je preskočila, ampak več znanstvenih raziskav je neodvisno druga od druge že dokazalo, da so te misli omejene zgolj na čas čakanja v vrsti in potem zanesljivo minejo.) V glavnem, gospa se je postavila natanko 3 centimetre in 11 milimetrov za moj hrbet in čakala. Zelo blizu, vidite. Sem se jo namenil prositi, naj spoštuje tisto črto na tleh ali pa da naj mi vsaj ne zija direktno v denarnico, pa mi je v tistem poštarica ravno vrnila razliko denarja in sem pomislil, da nima smisla, saj sem itak končal. Pa nisem imel niti časa pospraviti denarja, ko je gospa kar pod mojo pazduho ponosno porinila listek in rekla poštarici, da je vse izpolnila in da če lahko pogleda, če je prav. Pa plačala bi ga v gotovini. Takrat pa sem gospe rekel, da še nisem končal in da če lahko počaka. In mi je ona pojasnila, da je mislila, da sem že končal in sem ji šel pojasnjevati, da ne še čisto. Ona se mi je na to prijazno opravičila in povedala, da je šele tretjič v življenju na pošti in da še ni čisto dobro osvojila, kako na pošti stvari potekajo. Odločil sem se, da se s tem ne bom obremenjeval, je pa gospa očitno stopila na žulj poštarici, ki je, mimogrede, na pošti petkrat na teden, sem in tja pa tudi šestkrat, ko imajo delovno soboto. Poštarica se je odločila, da je smiselno gospe dodatno pojasniti, da je pač treba spoštovat črto in da na pošti ni vljudno stat ljudem 3 centimetre in 11 milimetrov za hrbtom. Gospa je izkoristila priložnost za pogovor in se (prijazno, ampak malo manj kot prej) branila s pojasnjevanjem, da je pač res tretjič na pošti in da se ne znajde še čisto dobro v teh javnih prostorih. Da tudi v trgovino in na banko pač ne hodi. Vmes mi je uspelo pospraviti denar in oditi.

Zgodba mi je dala misliti in sem se odločil, da bom pogledal nanjo iz perspektive, na katero noben prisoten na pošti ni pomislil: gospa je povsem normalna in mentalno zdrava. Če moja predpostavka drži, potem sem danes srečal najsrečnejšega in hkrati najbolj butastega človeka na svetu. Gospa je očitno pred mnogo leti, ko je bila prvič na pošti, izpolnila listek za loto. Potem je na lotu zadela glavni dobitek in ji dolgo časa ni bilo treba hodit na pošto in trgovino in tko naprej, pač zato, ker je bila polna keša in so to zanjo počeli drugi. Zdaj je pa očitno tega keša zmanjkalo in je bilo treba spet na pošto, pa nov dobitek. To je pač tako zelo pomembna zadeva, da je ni za zaupati drugim. Ampak hudič je, ker so se v vseh teh letih, ko ona ni bila na pošti, pošte ful spremenile in postale prodajalne vsegamogočeganepotrebnega, pa ene črte so nalimane na tleh, pa čarunalniki izpolnjujejo liste za loto. Da vstopa Slovenije v Evropsko unijo sploh ne omenjam...

Ne vem kaj si mislite vi, ampak jaz sem ji fouš. Fejst. Zato, ker jaz mam pa več pameti kot sreče, pa sem bil vseeno več kot trikrat na pošti, banki, trgovini...

Prebrano 864-krat
JoomSpirit