Coaching z opaznimi in trajnimi učinki, za več uspehov in večjo kvaliteto življenja

15.06.2015

O vzgoji čustveno svobodnih otrok

Avtor:  Slava Suhač

Pred dnevi sem na 4. rojstni dan moje vnukinje Eme na Facebooku objavila povsem novo pesmico. Od svojih internetnih prijateljev sem prejela veliko »všečkov« in pohvalnih komentarjev, pa tudi nekaj sporočil po elektronski pošti. Nekateri so se mi oglasili celo po telefonu, dobivala sem SMS-je in osebne klice. Vsi v stilu: "Slava, vse najboljše tvoji vnukinji, pa kako lepo pesmico si ji napisala!" Zelo presenečena in vesela sem bila vse te pozornosti in pohval. Ampak...

V resnici pesmice nisem napisala jaz. Prava avtorica je moja štiriletna vnukinja Ema! Jaz sem pesmico zgolj zapisala na čestitko in malo uredila vrstni red besed, da je bila »zima in zato rima«.

Pesmica je nastajala od 1. junija dalje, ko sva z Emo po hiši obrnili koledarje na nov mesec. Mesec, v katerem je Emin rojstni dan. Opazovali sva, kaj vse se dogaja junijske dni, ko se tako pomemben dogodek zgodi. In vse o čemer pesmica govori, je Ema ugotovila sama. Jaz ji nisem povedala ničesar, sem pa jo vodila z vprašanji in ji s tem usmerjala pozornost, da je lahko izrekla, kar je opazila in da se je spomnila stvari, ki jih je sicer vedela, pa same od sebe ne bi prišle na dan. A si sploh lahko mislite, kaj vse se dogaja v mesecu juniju? Za vsak dan posebej?

Moja vnukinja zna ogromno pesmic in pravljic. In sama je sestavila že dve dooolgi pravljici, ki sem jih jaz zapisala. In če bi jo jaz lahko še bolj vodila in usmerjala v njeni ustvarjalnosti, kdo ve koliko bi se jih že nabralo. Jaz mislim da brezmejno veliko.

Lahko bi si bilo misliti, da je Ema genialen otrok. Pa ni. Po svojih prirojenih lastnostih v ničemer posebej ne odstopa od svojih vrstnikov. Vsi imajo kupe potencialov. Kot njeni vrstniki je tudi ona običajna 4-letnica. Tisto, kar ona ima, žal pa marsikateri njen vrstnik ne je, da ima Ema okrog sebe ljudi, ki jo imajo radi, ki jo vzpodbujajo in ki jo vzgajajo. Nikoli se ne naveliča objemov in stiskov in poljubčkov z vsemi v širši družini. Radi jo imamo tudi takrat, ko kaj ušpiči in ko njeno vedneje ni primerno, ko je zaradi nje nekdo drug v zadregi. Ob tem doživlja pohvale in graje, tudi kakšna kazen je neizbežna. Strinjam se s tem, kar je nekoč zapisal psihoterapevt Eric Berne: »Vsi otroci se rodijo princi, potem jih pa starši spremenijo v žabe.«

Obe z Emo sva zelo ponosni na pesmico in tudi nase. Ema jo zna celo na pamet. Jaz pa si ponovno, kot že tisočkrat prej potrdim, da če se kaj splača v življenju, se splača ukvarjati z otroci. In ker sem ob iskanju novih potrditev usmerjena v tovrstno opazovanje vidim, da marsikateri starši ne znajo. Da tudi dedki in babice ne znajo. Veliko jih je, ki to hočejo. pa žal ne znajo. In strah me je, koliko se jih tega ne zaveda in koliko jih v zvezi s tem nič ne stori. Čeprav se da v resnici storiti marsikaj. Prevečkrat se vse konča z nakupom neke materialne dobrine, ki otroka osreči le površinsko in kratkotrajno. In tako se princi pred očmi staršev počasi, tako da tega niti ne opazijo, spreminjajo v žabe. Pa ne poznam niti enega starša, ki bi tako hotel.

A če človek česa ne zna, se lahko nauči. Tudi za starše to velja. Nič ni težkega, ker je potrebno samo malo zrahljati ustaljene navade, razumeti otroka in ga usmerjati. Užitek ob tem je nepopisno lep. Tako za otroke, kot starše.

Ja seveda...pa še pesmica...če jo kdo še ni prebral.

Ko se že čisto pravo poleteje zgodi,
ko cele dneve sonček sije,
ko ponoči kresničke se budijo
in zvezdice prav pozno oživijo.
Ko trava zraste do nosu in čez,
ko je oblačenja le za malo šalo,
ko kamenčki zbadajo v podplate
in ko na vrtu zraste ogromno solate.
Ko jagode zorijo in se že medijo,
ko so v koledarju sami rojstni dnevi,
ko deda vsak dan govori, da si na barko želi.
Ko sladoled grlo razdraži
in ko se Ema kar naenkrat pred prijatelji važi,
.....
takrat se zgodi, da našo Emo rojstni dan dohiti.

Prebrano 820-krat
JoomSpirit